2. - 6. november 2004

"Dokumentarci nas odpeljejo, kamor ne moremo sami."
Tue Steen Mueller, direktor Evropske dokumentaristične mreže

Spored filmskih projekcij in spremljevalnih dogodkov

Natančen spored filmskih predstav in vseh dogodkov najdete tukaj.

Na spletnem forumu Pekarne magdalenske mreže lahko tudi sporočate svoja mnenja in pripombe o festivalskem programu.

Prve filmske kopije že v Sloveniji

Z drugih evropskih festivalov so že prispeli prvi filmi na festival DokMa 2004

(Maribor, 28. oktobra 2004)
Program festivala Dokumentarci v Mariboru - DokMa 2004 - je potrjen in prispele so že prve filmske kopije dokumentarcev, ki bodo prikazani na festivalu. (dalje…)

Dokumentarec s slovenskim deležem Čez mejo na festivalu v Leipzigu prejel dve nagradi

(Leipzig, 25. oktobra 2004 - STA)
Dokumentarni omnibus Čez mejo (Across the Border) petih režiserjev iz držav pristopnic Evropske unije je na 47. festivalu dokumentarnega in animiranega filma v nemškem Leipzigu v nedeljo zvečer prejel dve nagradi, nagrado zlato golobico za najboljši film festivala v kategoriji do 45 minut, in nagrado za televizijski dokumentarec. Film, pri katerem je sodelovala slovenska ustvarjalka Biljana Čakić Veselič, je doživel mednarodno premiero na omenjenem festivalu. V četrtek, 28. oktobra, se bo za nagrade potegoval še na festivalu v Jihlavi na Češkem, prihodnji mesec pa tudi v Amsterdamu na največjem evropskem festivalu dokumentarnega filma IDFA, so sporočili z RTV Slovenija. (dalje…)

Pet preprek - danski nominiranec za oskarja

(Kopenhagen, 27. avgusta 2004)
Film Pet preprek Jorgena Letha in Larsa von Trierja so predstavniki danske filmske industrije izbrali za svojega kandidata v izboru med nominiranci za oskarja v kategoriji za najboljši tujejezični film.
Vir: Danish Film Institute

Sekcija avstralskih animiranih dokumentarcev


uncle>Trilogija Adama Elliota
Stric (Uncle)
Australija 1996, v režiji in animaciji Adama Elliota.
Nečak obuja spomine na življenje svojega pogosto osamljenega in precej ekscentričnega strica, ki mu je bil izredno naklonjen. Elliot prepleta komične elemente s trenutki globokega patosa ter gledalca vešče in z občutkom vodi skozi zapleteni labirint človekovega čustvovanja.

Cousin>Trilogija Adama Elliota
Bratranec (Cousin)
Avstralija 1998, v režiji in animaciji Adama Elliota.
“Moj bratranec je imel cerebralno paralizo.” Skozi nizanje navidez vsakdanjih malenkosti se postopoma izriše podoba nenavadnega dečka, oblečenega v dres super heroja, čigar leva roka živi svoje življenje, in obdanega z večnim vonjem po sladkem korenu.

Brother>Trilogija Adama Elliota
Brat (Brother)
Avstralija 1999, v režiji in animaciji Adama Elliota.
Če drži, da naj boga iščemo v detajlih, je animirani film Brat dokaz, da se božanskost resnično skriva v majhnih stvareh. Mlajši bratec z glinenimi figuricami pričara svet, v katerem njegov ljubljeni, a hudo bolehni starejši brat življenje lahko (do)živi tako, kot mu bolezen nikoli ne bi dovolila. Iskrenost in nemoč otroka, ki “nikoli ni rinil v težave, pa so ga kar same poiskale,” bo marsikaterega gledalca ganila do solz.

Mother Tongue

Materin jezik (Mother Tongue)
Avstralija 2002, v režiji in animaciji Susan Kim.

Ali odsotnost očeta lahko zapolnijo besede in govor? Deklica z mamo vsak dan posname kaseto s sporočili zanj, njuni glasovi postanejo merilo resničnosti in namišljene razdalje med njimi.

Living with HappinessSrečno življenje (Living with Happiness)
Avstralija 2001, v režiji in animaciji Sarah Watt.

Človek je lahko, tudi ko je srečen, obremenjen s strahom, da se bo morda ta sreča v trenutku razblinila. Zaskrbljenost se sprevrže v nespečnost in na koncu v nezmožnost - biti srečen.

Prvi potrjeni filmi glavnega programa

The Five ObstructionsPet preprek (De fem benspænd)
Danska 2003, režija: Jørgen Leth in Lars von Trier.

Lars von Trier v Petih preprekah skupaj z danskim veteranom dokumentarnega filma Jørgenom Lethom izziva ustaljene načine dokumentarne in filmske produkcije. Režiserja skušata ustvarjanje filmov oglodati do kosti - do osnovnih elementov, preprostosti slike in zvoka.

Jørgen Leth je z 12-minutnim kratkim filmom “The Perfect Human” (1967) ustvaril dokument človeškega vedenja, ki ga Trier občuduje in naj bi ga videl več kot dvajsetkrat. Lars von Trier prav zato leta 2000 izzove Jørgena Letha, da naredi 5 predelav tega filma, a vsakič bi mu Trier zadal prepreko, ki bi omejila Letha pri vnovičnem razmisleku o zgodbi in karakterjih originalnega filma iz leta 1967.

V vlogi naivnega antropologa Leth poskuša sprejeti zvite izzive, ki mu jih postavlja zlobni in zahrbtni Trier. Z omejitvami, ukazi in prepovedmi se sooči petkrat. V igri, polni pasti in zahrbtnih obratov tako nastaja navdušujoč in nikoli poprej viden film o filmskem ustvarjalcu, ki se k svojim zgodnejšim delom ne le vrača, ampak jih tudi preoblikuje.

Pet preprek je raziskovalno popotovanje v fenomen filmskega ustvarjanja.

The Souvenirs of Mr. XSpominki gospoda X (Die Souvenirs des Herrn X)
Avstrija/Nemčija 2004, režija: Arash T. Riahi.

Filmski ustvarjalec na bolšjem trgu najde Super 8 filmske trakove amaterskega filmskega snemalca. Ko ga poskuša najti, se potoplja globje in globje v čudovito obsesiven svet amaterskega filma.

Hommage amaterskim filmskim ustvarjalcem, njihovim sanjam o filmu in njihovi želji, da bi odkrili nekaj posebnega v nespektakularnem vsakdanu.

Days UnderDnevi spodaj (Untertage)
Nizozemska 2003, režija: Jiska Rickels.

Simfonija slik, ki v 20 minutah predstavi dan v življenju nemških rudarjev. Sliko brezbarvnega sveta spremlja glasbena podlaga, ustvarjena iz kakofonije pnevmatskih kladiv in škripajočih rudarskih tovornjakov. Zaradi težkih pogojev snemanja se je nizozemska režiserka poslužila stare 16mm Bolex kamere in Nagra magnetofona, ki ojačujeta moč filma z neprijetno zrnatostjo slike in surovostjo zvoka.

Program festivala

Program festivala DokMa 2004 izraža našo naravnanost in misijo: udejanjiti vero, da dokumentarni film vsebuje potencial, ki lahko pozitivno spreminja svet. Program bo predstavljal filme in (filmske) ustvarjalce, ki preizkušajo meje filmskega ustvarjanja, tako vsebinsko kot tehnično, in se zapisujejo v svet (filma), da bi postal boljši, lepši, bolj iskren, ambiciozen, demokratičen in svoboden.

Program DokMa festivala predstavljajo Glavni program, MedRegionalna retrospektiva, Veliki dokumentarci, Vzporednice in delavnico filmske teorije. Vse sekcije so enakovredne, vendar ima vsaka sebi lasten namen in cilj. (dalje…)

Prijavnica DokMa 2004

Poleg Glavnega programa, v katerem bodo povabljeni filmi predajani s 35mm in 16mm filmskega traku, festival v dveh sekcijah sprejema prijave za filme, ki bodo prikazovani z BetaSP PAL in digitalnih formatov:

1. Sprejemamo prijave za MedRegionalno retrospektivo, posvečeno evropskemu filmu zadnjih pet (5) let v produkciji držav, ki niso članice EU. Retrospektiva je namenjena osvetljevanju izredno produkcijo dokumentarnega filma v zgoraj omenjenih državah s posegom v heterogene realnosti ljudi, ki živijo zunaj ekonomske, politične in kulturne pluralnosti.

2. Drugi dokumentarni filmi so vabljeni v programsko sekcijo Vzporednice, ki bodo prikazane na prizorišču Bukvarna, ki bo popolnoma predana tej sekciji. Dokumentarni filmi vseh dolžin in stilov so dobrodošli k zajemu raznolikosti dokumentarnega ustvarjanja.

Prijavo sestavljajo prijavnice, oddane skupaj s predogledno kopijo filma (na VHS, DVD ali računalniških formatih). Prijave naslovite na naslov festivala:

DokMa
Pekarna magdalenske mreže
Ob železnici 8
SI-2000 Maribor
Slovenia, Europe

Prijavnica 2004 [MS Word format (.doc)]
Prijavnica 2004 [OpenOffice format (.sxw)]
Prijavnica 2004 [Acrobat Reader format (.pdf)]

Datumi

Prijave za filme

Rok prijave za kategorije Medregionalna retrospektiva (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Islandija, Makedonija, Norveška, Romunija, Srbija in Črna Gora, Švica, Turčija) in program Vzporednice smo podaljšali do 30. septembra 2004.

Tukaj najdete prijavnico in pravila festivala.

Delavnica

Na teoretično delavnico o dokumentarnem filmu se lahko prijavite od 20. avgusta 2004 naprej.

Pravila festivala DokMa 2004

O festivalu

Dokumentarci v Mariboru - DokMa 2004 – je festival dokumentarnega filma, ki se bo odvijal med 2. in 6. novembrom 2004 v Mariboru. (dalje…)

Deček, ki se mu je mudilo nagrajen na Dnevih hrvaškega filma 2001

Dobro in premišljeno

(Zagreb, 22. marca 2001 - Vjesnik)
Pomembno je poudariti, da morajo biti selekcijske komisije, kot je potrdila tudi ta, resnično selekcijske in brezkompromisno v tekmovanje spuščati samo, seveda po njihovem mnenju, najbolj kakovostne dokumentarce.

Dokumentarec je tradicionalno najbolj zastopan filmski rod na Dnevih hrvaškega filma. Letošnje leto ni izjema. Velika nagrada Dnevov hrvaškega filma, ki je popolnoma zasluženo odšla v roke Biljane Čakić, potrjuje, da je ta filmski rod morda tudi najbolj ugleden na festivalu. Poleg tega se letos s tem, kar je napravila Biljana Čakić s filmom Deček, ki se mu je mudilo, ponavlja situacija z Zrinko Matijević in njenim dokumentarcem Dvoboj. (dalje…)

Gostovanje Moj.net / Poganja WordPress
(c) 2004, Zavod Pekarna Magdalenske Mreže; PIFF, društvo za preoblikovanje družbene komunikacije; posamezni avtorji.